Več kot 180.000 smrti v Evropi povezanih z onesnaženim zrakom, največ pri naših sosedih

Med letoma 2005 in 2023 se je število prezgodnjih smrti, pripisanih delcem PM2,5, zmanjšalo za 57 odstotkov. A kljub temu so nevarne ravni onesnaženosti zraka leta 2023 povzročile 182.000 smrti, je pokazalo novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA).

95 odstotkov urbanega prebivalstva v Evropi je tako še vedno izpostavljenih "bistveno" višjim ravnem onesnaženega zraka, kot jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), piše Euronews.

Po podatkih EEA onesnaženje zraka ostaja največje okoljsko tveganje za Evropejce – večje kot izpostavljenost hrupu, kemikalijam ali tveganju zaradi podnebnih vročinskih valov.

Neslavno prvo mesto Italiji

Največ ljudi je zaradi visoke koncentracije PM2,5 leta 2023 umrlo v Italiji, in sicer 43.083.

To pomeni 100,6 smrti na 100.000 prebivalcev, izpostavljenih tveganju. Poleg tega je to pomenilo 407.949 izgubljenih let življenja, kar je merilo, ki izraža povprečno število let, ki bi jih ljudje statistično še lahko živeli, če ne bi umrli zaradi določene bolezni ali skupine bolezni.

Sledili sta Poljska s 25.268 smrtmi in Nemčija z 21.640 smrtmi.

Vendar pa so najvišji relativni vplivi – izgubljena leta življenja na 100.000 prebivalcev, starih 30 let in več – zabeležili v državah jugovzhodne Evrope, kot so Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Albanija.

Po drugi strani Islandija v letu 2023 ni zabeležila nobene smrti zaradi onesnaženja zraka, na Finskem pa so dolgotrajni izpostavljenosti PM2,5 pripisali zgolj 34 smrti.

Najmanjši relativni vplivi so bili zabeleženi v državah severne in severozahodne Evrope, med drugim na Švedskem, v Estoniji in na Norveškem.